Sodobno slovensko poimenovanje za februar je prevzeto iz nemščine, izhaja pa iz latinskega poimenovanja, ki pomeni ‘praznik očiščevanja in daritev za žive in mrtve’, ki je bil v drugi polovici februarja.[1]
Staro slovensko ime za februar, svečan, je pogojeno z najpomembnejšim krščanskim praznikom v februarju, svečenico. Za besedo obstajata dve etimološki razlagi. Prva pravi, da morda beseda izhaja iz prvotno *sói̯kui- ‘suh (mesec)’, druga pa je domnevanje sorodstva s praslovanskim. *sě̋t’i, *sě̋kati ‘sekati’, ker se v zimskih mesecih seka drevje.[2]
Poljsko poimenovanje luty izhaja iz pridevnika luty (praslovansko *ľutъ), v pomenu krut, divji, ostri pekoč.[3]
Med poimenovanji za februar imata torej največ skupnega staro slovensko poimenovanje v razlagi s pridevnikom ‘suh’ (kot suh mraz) in poljsko poimenovanje, saj obe poimenovanji kažeta na suh, oster februarski mraz.
Pripravila: Eva Nežič
[1] Vir: http://www.fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4219953/fbruar?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=februar
[2]Vir: http://www.fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4226095/svcan?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=februar