Kaj se zgodi, ko dekle na pragu odraslosti v nabiralniku najde pismo, ki ne vsebuje ne vabila ne položnice, ampak le vprašanje: »Kdo si?« To vprašanje v romanu Zofijin svet sproži plaz, ki Zofijo – in skupaj z njo tudi bralca – potegne v vrtinec filozofije. Zofija je na prvi pogled navadna norveška najstnica, ki … Read more
Antika je razlikovala več vrst človeške dejavnosti. Asholia oz. delo v klasičnem pomenu besede je v grščini pomenilo isto kot nasprotje prostega časa. V Antiki je bilo to nečastno in človeka nevredno delo, ki je bilo rezervirano za sužnje. Nemalokrat je bilo povezano s trpljenjem, bolečino, znojem, sicer pa je bilo nujno za zagotavljanje najnujnejših … Read more
Nihilizem se je v Rusiji pojavil v 60. letih 19. stoletja in je bil v tej obliki na Zahodu nepoznan. To je bilo »emancipirano racionalistično gibanje«, čigar glavni ideolog je bil Pisarjev. Tip takega ruskega nihilista je lepo prikazal Turgenjev v romanu Očetje in sinovi, in sicer v liku Bazarova. Po prepričanju nihilistov je treba … Read more
Leta 1905 je izšlo delo Apoteoza breztalnosti (Апофеоз беспочвенности) ruskega filozofa judovskega porekla – Leva Šestova. Knjigo sestavlja 168 tematsko bolj ali manj povezanih aforizmov,[1] ki jih lahko subsumiramo pod misel, da je obkrožajoča nas stvarnost izjemno raznolika, fragmentarna, to nam sporoča že epigraf k prvemu delu Apoteoze: ”Svet in življenje sta preveč fragmentarna”[2] (Шестов, … Read more