Prispevek pripravila: Katarina Birtič
Tisti, ki dobi, ima malo. Tisti, ki deli, ima veliko* Lao Zi
Učenje kitajščine in spoznavanje kitajske kulture je lahko čudovit vseživljenski proces, a se v zadnjem času dogaja, da se kitajski jezik prevečkrat povezuje s spletnim prevajalnikom, za spoznavanje kulture in poslovnih navad pa se šteje že vikend obisk ogromnih mednarodnih sejmov v bližinah Šanghaja ali Hong Konga, prav tako pa prehranjevanje v kitajskih restavracijah, posejanih po evropskem delu evrazijskega kontinenta. Vse to so nekakšne instant izkušnje, dovolj primerne za objave na raznih družbenih omrežjih.
Kitajsko pa se lahko izkusi tudi drugače. Kljub hitremu razvoju, počasneje in globlje. Klasično učenje pismenk lahko deluje kot nekakšna terapija in soočenje samega s seboj. Predvsem te uči potrpljenja in strpnosti. Raziskuješ lahko različne načine, kako bi se pismenke čim hitreje za vedno zasidrale v možgane. Na določenih točkah se te loti obup, predvsem takrat, ko zagledaš kakšnega naravnega govorca, kako tudi sam brska po svojem slovarju in išče določeno besedo. Na dnevnem sporedu so pojasnjevanja, katera pismenka oziroma beseda je bila med pogovorom mišljena. Med pogovorom se lahko večkrat zgodi, da vam bo kitajski sogovorec po zraku ali namiznem prtu s prstom risal nevidno pismenko v prepričanju, da vam bo tako pojasnil, katera izmed besed z enako izgovorjavo je mišljena.
POVZAVE S SLOVENŠČINO
Motivacija za učenje kitajščine je lahko ta, da je slovenska slovnica precej težja od kitajske, poleg tega pa tudi slovenščina premore veliko besed, ki se napišejo enako, izgovorijo pa se drugače; npr. med (čebelji pridelek) in med (predlog), oči (organ za vid) in oči (oče, moški predstavnik staršev). Obstajajo pa tudi stavki, ki ne samo, da zvenijo podobno v slovenščini in kitajščini, pač pa imajo lahko tudi podoben pomen. Tako na primer bù huì 不会lahko pomeni ‘ne znam, ne vem’, v območjih okoli Idrije pa se lahko stavek na podoben način izgovori, kadar je o kakšni zadevi seznanjen le sam bog –buh ui (Bog ve).
KITAJCI SO VELIKODUŠEN NAROD
Orgomne dimenzije mest, razdalj, nadzora in ljudi lahko obiskovalcem Kitajske naženejo velik strah v kosti. 
Obiskovalci odpirajo svoje popotniške priročnike, tipkajo v svoje tanke naprave in se z vprašanji živčno obračajo na mimoidoče. A velika množica lahko pomeni tudi nekaj drugega. Možnost, da kot izgubljeni tujec ne tavaš predolgo. Dvig glave iznad elektronskih naprav, vzpostavitev očesnega stika in prijazen nasmeh vam lahko zagotovijo doživljenjsko prijateljstvo. Ta se na Kitajskem sklepajo na zanimiv način. Najbolj nenavadno pri tem je verjetno to, da so Kitajci ponavadi tako preprosti in iskreni, da se jih tujec, vajen škodoželjnosti, lahko hitro prestraši. Pogovore začenjajo na cesti, v dvigalih, trgovinah, čakalnih vrstah, na javnih prevoznih sredstvih… Vzpostavljanje stikov je hitrejše in trajnejše kot drugod/v Evropi, hkrati pa čas na Kitajskem mineva drugače. A ne zaradi časovne razlike, ampak zaradi vseh nenavadnih stvari, s katerimi se tujec vsakodnevno srečuje, ne glede na dolžino svojega bivanja v tej prostrani deželi. Lahko opazi smeti, lahko pa vsak večer ob istem času sliši prijazno kitajsko melodijo, ki odzvanja z velikega zvočnika na strehi smetarskega avtomobila. Hupanje na cesti lahko doživi kot nadležen zvok, ali pa ga razume kot dobronamerno opozarjanje na previdnost na cesti. Učence, ki ves svoj prosti čas posvečajo knjigam, lahko dojema kot nedružabne, lahko pa razume, kaj pomeni njihov trud za boljšo prihodnost. Živjenje v skromnih bivalnih prostorih, kjer v manjšem stanovanju, za naše razmere, živi preveč ljudi, lahko doživlja kot revščino, lahko pa dojame, da je v življenju človeška bližina potrebnejša od zlate kopalnice. Povprečni tuji študent se na Kitajskem počuti kot bogataš. Pravzapav večino tujcev Kitajci označijo z besedami gāofù shuài高富帅 (visok, bogat in čeden) oziroma dekleta z bái fùměi白富美 (bela, bogata in lepa). V materialnem smislu si lahko tujec na Kitajskem privošči res veliko.
S KITAJCI SE POSLUJE Z ROKO V ROKI
Kitajska je trenutno pomemben vir navdiha za ekonomiste. Opazujejo jo od daleč, od blizu in preračunljivo sklepajo posle. A če poslovnež slepo črpa znanje le iz napisanih priročnikov in pri tem ne vidi osebe pred seboj ter je ne občuti kot prijatelja, bo ves trud zaman. S Kitajsko se sklepajo doživljenjski posli. Razmišljanje, kako se od Kitajcev zgolj priučiti uspešnega načina delovanja in poslovanja, z namenom izgradnje lastnega poslovnega uspeha, pa je izguba časa. Sodelovanje s Kitajsko je bolje opravljati z roko v roki. To je tudi eden izmed povsem preprostih načinov, kako lahko tujec od Kitajcev pridobi pomembnejši del bogastva, to je tistega, ki ga ne merimo v materialnih dobrinah